Dne 03.02.2021 je državni zbor potrdil osmi protikoronski paket. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu št. 15/2020 in prinaša novosti na področju subvencioniranja minimalnih plač in spreminja ter podaljšuje nekatere že obstoječe ukrepe.
Spremembe na področju Kriznega dodatka
PKP8 odpravlja neenakosti pri izplačilu kriznega dodatka zaposlenim. Po starem zakonu je namreč veljalo, da se dodatek za poslovno uspešnost izplačan v mesecu decembru upošteva kot plača, kar je povzročilo da so mnogi zaposleni presegli višino dvakratnika minimalne plače in s tem izgubili pravico do kriznega dodatka. Medtem se delavcem ki so prejeli dodatek za poslovno uspešnost v januarju, le ta ni upošteval v dvakratnik minimalne plače.
Po PKP8 se dodatek za poslovno uspešnost več ne vključuje v izračun dvakratnika minimalne plače. Delavcem ki bodo po novem zakonu upravičeni za izplačilo kriznega dodatka se ta izplača pri plači za mesec januar.
Pri izračunu je še vedno potrebno upoštevati decembrsko prisotnost zaposlenega, njegova plača za november 2020 ne sme presegati dvakratnika minimalne plače.
V kolikor ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnem času.
Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko sistema EDAVKI najkasneje do konca marca 2021 predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Furs izplača povračilo najpozneje do 20. aprila 2021.
Subvencioniranje minimalne plače
Delodajalec je za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravi delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do subvencije sorazmerno delovnemu času.
Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo. Upravičenec predloži izjavo najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača
subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.
Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.
Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
V obdobju od julija do decembra 2021 bo najnižja osnova za obračun prispevkov od plače minimalna plača, namesto 60 odstotkov povprečne plače.
Spremembe na področju čakanja na delo
Začasno čakanje na delo se podaljša do 30.04.2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca vendar ne dlje kot do 30.06.2021.
Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila v višini 80% plače.
Delodajalcu pripada povračilo v znesku 80% bruto plače, oziroma 100% v kolikor skupna državna pomoč ni presegla 1.8 milijona evrov.
Za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, mu pripada nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Delodajalec ni upravičen do povračil v primeru, če na dan oddaje vloge nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do države, če na dan oddaje vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja zadnjih petih let, in če je nad njim uveden postopek stečaja oz. likvidacijskega postopka.
Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Delodajalec mora v primeru, da je od 01..02.2021 dalje izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali poslovne deleže, izplačal nagrade poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o oupravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni v kosu in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni.
ZZZS povrne delodajalcu izplačno nadomestilo v 60 dneh po predložitvi refundacijskega zahtevka. Ukrep velja do 31.12.2021.
Podrobnosti iz naslova delnih povračil fiksnih stroškov
Znane so podrobnosti podaljšanja ukrepa delnega povračila nekritih fiksni stroškov za obdobje od 01.01.2021 do 31.03.2021.
V izračunu upada prihodkov od prodaje se upošteva obdobje od 01.01.2021 do 31.03.2021 in se primerja s primerljivim obdobjem leta 2019. Upad prihodkov mora biti višji od 30%. V kolikor bo upad prihodkov od prodaje nižji, bo potrebno vrniti celotno prejeto pomoč oziroma sorazmerni del, če je bila pomoč dodeljena na podlagi ocene upada za več kot 70%, dejanski upad pa je bil med 30% in 70%
Izračun višine nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju se pripravi na podlagi prihodkov od prodaje v obdobju od 01.10.2019 do 31.12.2019.