Spremembe zakona o dohodnini ter davka od pravnih oseb.
V letu 2025 se nam obetajo novosti in spremembe zakona o dohodnini ter davka od dohodkov pravnih oseb. Novela predvideva precejšnje spremembe na področju zavezancev kateri ugotavljajo odhodke na podlagi normiranih odhodkov, uveljavljajo se nove olajšave, podaljšujejo obstoječe, hkrati pa se omejujejo nekatere pravice katere smo uživali sedaj.
Normiranci
S spremembo obstoječega zakona ZDOH-2 prihaja do sprememb pogojev za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti normiranih odhodkov.
Za zasebnike, ki so v koledarskem letu zavarovani za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev se meja za izstop iz normiranstva zniža iz 100.000,00 EUR na 60.000,00 EUR. Za zasebnike, ki niso neprekinjeni zavarovani za polni delovni čas vsaj devet mesecev se meja zniža iz 50.000,00 na 30.000,00 EUR.
Zakon se izvaja na način, da se preverja povprečje dveh predhodnih let. V kolikor je povprečje višje od 60.000,00 EUR za zasebnike neprekinjeno zavarovane vsaj 9 mesecev, oz. 30,000,00 EUR za zasebnike zavarovane manj kot 9 mesec, je potreben izstop iz sistema normirancev.
Ker zakon vstopi v veljavo 01.01.2025, se bo prag prvič preverjal za leto 2026 in sicer le glede na prihodke leta 2025.
Spreminja se tudi stopnja obdavčitve za normirance, ki so v koledarskem letu neprekinjeno zavarovani vsaj 9 mesecev in sicer tako, da se prizna 80% odstotkov normiranih odhodkov do zneska 60.000,00 EUR, ter 0% normiranih odhodkov nad 60.000,00 EUR. Normiranci, ki so po do sedaj veljavni zakonodaji dosegali prihodke med 50.000,00 ter 60.000,00 EUR bodo zaradi spremembe na boljšem, medtem ko bodo vsi, ki bodo presegli 60.000,00 EUR prihodkov v precej slabšem položaju.
Pri zasebnikih, ki v koledarskem letu niso neprekinjeno zavarovani vsaj 9 mesecev se spremeni obdavčitev tako, da bodo normirani odhodki nad 30.000,00 EUR znašali 0%.
Primer obdavčitve normirancev neprekinjeno zavarovanih vsaj 9 mesecev:
2024 | 2025 | ||||
nad | do | norm. odhodki | nad | do | norm. odhodki |
50.000 | 80% | 60.000 | 80% | ||
50.000 | 100.000 | 40% | 60.000 | 0% | |
100.000 | 0% | ||||
Primer obdavčitve normirancev, ki niso neprekinjeno zavarovani vsaj 9 mesecev:
2024 | 2025 | ||||
nad | do | norm. odhodki | nad | do | norm. odhodki |
12.500 | 80% | 12.500 | 80% | ||
12.500 | 50.000 | 40% | 12.500 | 30.000 | 40% |
50.000 | 0% | 30.000 | |||
Normiranci bodo po novem morali ob davčnem obračunu poročati znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Normirani odhodki za podjetja (d.o.o.) se ukinjajo. Takšna podjetja bodo primorana z letom 2025 in naprej ugotavljati dobiček na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Posebna olajšava za nove rezidente.
Vsem novim rezidentom Slovenije, ki so bili v rezidenti v tujini vsaj dve leti pred pridobitvijo Slovenskega rezidentstva in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj 2-kratnikom zadnje znane povprečne plače v Sloveniji se prizna 7% zmanjšanje dohodnine.
Boniteta električnih vozila
Sprememba zakona določa boniteto za električna vozila v znesku 0,75% nabavne cene z vključenim DDV. Boniteto bo potrebno pričeti obračunavati z letom 2030.
Prenos davčnih izgub.
Po spremembi zakona se lahko davčna izguba ustvarjena v obdobju pokriva v naslednjih petih davčnih obdobjih. Do sedaj je bila pravica do pokrivanje izgub časovno neomejena.
Zavezanci lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz obdobij, ki so se začela pred začetkom uporabe tega zakona v prvih petih davčnih obdobjih po začetku porabe tega zakona.
Olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
Neizkoriščeni del olajšave za digitalni in zeleni prehod bo mogoče prenašati v naslednje petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja vendar največ v višini davčne osnove.
Olajšava za donacije
Dodatna olajšava za donacije v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov se razširi tudi na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo na tem področju v javnem interesu.
Obresti od presežka posojil
Znesek posojil, ki jih družbenik zagotovi družbi, ki presegajo štiri kratnik knjigovodske vrednosti njegovega kapitala se ne smatrajo več za presežek posojil. Posledično so tudi obresti, ki so bile prej presežne z obdobjem 2025 in naprej davčno priznane.