Ukrepi po petem protikoronskem paketu (PKP5).

Vlada Republike Slovenije je dne 30.09.2020 sprejela nov zakon za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Državni zbor je dne 15.10.2020 zakon tudi potrdil. Ukrepi ki so sprva bili predvideni do konca leta 2020, se zdaj lahko podaljšajo do 30.06.2021.

začasni ukrepi za samozaposlene

Mesečni temeljni dohodek

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljene dejavnosti najmanj od 01.09.2020. Samozaposleni mora biti na dan uveljavitve tega zakona prijavljen kot t.i. polni s.p.. Popoldanske dejavnosti do temeljnega dohodka niso upravičene.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100,00 EUR na mesec za oktober, november in december 2020. Če upravičenec ni zavarovan za polni delovni čas, se znesek sorazmerno zmanjša.

Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je upad prihodkov za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. V kolikor samozaposleni v letu 2019 ni posloval, je do temeljnega dohodka upravičen v primeru, da se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.08.2020.

Do izplačila temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki na dan vložitve vloge nima plačanih zapadlih obveznih dajatev (davkov in prispevkov).

covid-19, virus, coronavirus

Temeljni dohodek v višini 1.100,00 EUR mesečno;

Upad prihodkov za več kot 20% glede na leto 2019;

Polni s.p. (popoldanske dejavnosti do pomoči niso upravičene);

Vloga preko Edavkov do 31.10.2020 za mesec oktober, izplačilo 10.11.2020;

Plačani vsi zapadli prispevki in davščine na datum oddaje vloge;

Vloga za izplačilo se vloži preko sistema Edavki do 31.10.2020 za mesec oktober. V tem primeru FURS izplača temeljni dohodek do 10.11.2020. Vlogo je možno oddati za več mesecev hkrati, s tem da samozaposleni prejme dohodek mesečno.

V primeru, da se naknadno ugotovi, da samozaposleni ni upravičen do pridobljenih sredstev, jih mora vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi.

Delno povrnjeni dohodek za samozaposlene zaradi karantene ali višje sile zaradi varstva otrok

Povračilo velja za vse zaposlene, ki so na dan uveljavitve zakona zavarovani za polno pokojninsko osnovo. V primeru karantene ali višje sile zasebniku pripada 250 EUR za vsako odrejeno karanteno, a ne več kot 250 EUR za 10 dni.

V primeru koriščenja temeljnega dohodka in izgubljenega dohodka, se temeljni dohodek zniža za višino dohodka od izgubljenega dohodka.

Vloga se vloži preko sistema Edavki v 30. dneh od vročitve odločbe o karanteni, oziroma dokazila o nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 31.12.2020.

250 EUR za 10 dni odrejene karantene ali dokazila o nezmožnosti obiskovanje vrtca / šole;

Vloga preko Edavkov v 30. dneh od nastanka;

ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec, ki mu bodo po njegovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.

V kolikor delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki za leto 2019 glede na leto 2020. Če v letu 2019 niso poslovali, so do povračila upravičeni v kolikor bodo njihovi prihodki za 20 odstotkov manjši glede na povprečne mesečne prihodke do 12. 03.2020.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31.12.2020.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila delodajalcu znaša 80 odstotkov nadomestila plače, a največ 892.50 EUR.

Pravico do povračila se vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Na dan oddaje vloge mora delodajalec imeti poravnane vse zapadle davščine in prispevke ter imeti vložene vse REK obrazce zadnjih petih let.

V času čakanja na delo delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela.

V obdobju prejemanja delnega povračila delodajalec ne sme odpuščati zaposlenih zaradi poslovnega razloga delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi poslovnih razlogov odpustiti večjega števila delavcev.


Maksimalno povračilo v znesku 80% nadomestila delavca, a največ 892,50 EUR;

Upad prihodkov za več kot 20% glede na leto 2019;

Najdlje do 31.12.2020;

Višina nadomestila delavcu 80% bruto plače, a najmanj v višini minimalne plače;

Primer: V kolikor je mesečna bruto plača delavca 1.100,00 EUR bruto, bi delavcu pripadalo 80% oziroma 880,00 EUR bruto. Ker je ta znesek manjši od minimalne plače, se delavcu prizna plača v znesku 940,58 EUR bruto. Znesek povračila delodajalcu v tem primeru znaša 752,46 EUR.

Nadomestilo zaposlenim zaradi odrejene karantene

Delavcu pripada 100 odstotkov plače ki bi jo prijel če bi delal, če mu je odrejena karantena zaradi stika z okužbe na delovnem mestu. 80 odstotkov povprečne plače delavca, pripada zaposlenemu v primeru karanten zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela. Delavec je dolžan v 24 urah obvestiti delodajalca da je v karanteni.

Nadomestila plač delodajalcem zaradi karantene se povrnejo v znesku bruto plače. Vlogo za povračilo je potrebno oddati elektronsko na ZRSZ v osmih dneh od pričetka karantene delavca.

Pripravil: David Gambeta